
WLTP.
Realna določitev porabe in emisij.
Novi postopek WLTP.
Tudi postopki certificiranja se starajo. Zato bo »globalno usklajeni preskusni postopek za lahka vozila«, na kratko postopek WLTP, nadomestil postopek NEDC za ugotavljanje vrednosti porabe in emisij. Novi evropski vozni cikel (NEDC), ki se v Evropi uporablja od leta 1992, je bil sprva zasnovan kot teoretična preizkusna vožnja. Sodoben postopek certificiranja pa bi moral zagotavljati kolikor je mogoče realne vrednosti, s katerimi je mogoče primerjati različne tipe vozil. Teh zahtev postopek NEDC ne izpolnjuje več. Zato je iniciativa ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UNECE) razvila postopek WLTP. Novi cikel WLTP temelji na empirično zbranih realnih podatkih o vožnji v Aziji, Evropi in ZDA, zaradi česar je veliko bolj reprezentativen.
Skladno z 2. in 3. odstavkom 15. člena Uredbe 2017/1151/EU veljajo naslednji termini uvedbe:
- 1. 9. 2017: novi tipi vozil razredov M1 in M2
- 1. 9. 2018: nova vozila razredov M1 in M2
- 1. 9. 2018: novi tipi vozil razreda N1, skupini II in III, ter razreda N2
- 1. 9. 2019: nova vozila razreda N1, skupini II in III, ter razreda N2
Novi vozni ciklus in specifične vrednosti za vsako vozilo.
Primerjava ciklov WLTP in NEDC.
Novost pri certificiranju WLTP sta predvsem preizkuševalni cikel in zahteva, da je treba za vsako možno konfiguracijo vozila predložiti specifične vrednosti porabe.
Primerjava obeh preizkuševalnih ciklov pokaže, da je WLTP v primerjavi z NEDC bolj realen in obsežnejši: namesto 20 minut traja 30 minut, pospeševanje je pogostejše in čas mirovanja vozila je znatno skrajšan. Tudi največja hitrost 131 km/h je za približno 10 km/h večja od hitrosti po ciklu NEDC.
Temu se pridružuje še dejstvo, da se vrednosti porabe in emisij v postopku WLTP določajo za posamezna vozila, saj se lahko masa ter zračni in kotalni upor vozila spreminjajo glede na opremo vozila. Upoštevana je tudi opcijska dodatna oprema. Če se na primer odločite za aerodinamična platišča, to pozitivno vpliva na vrednosti porabe.
Bližje porabi na cesti.
Prednosti postopka WLTP.
Vrednosti, določene po postopku WLTP, so bližje realni porabi goriva na cesti kot vrednosti, določene s postopkom NEDC. Za to poskrbi novi vozni cikel, ki bolje ponazarja sodobne vozne profile. Poleg tega je treba vrednosti porabe dokazati za vsako posamezno vozilo. To pomeni, da se pri ugotavljanju vrednosti za certifikat upoštevajo mase, zračni in kotalni upor ter dodatna oprema.
Postopek WLTP pa kljub temu ne more zagotoviti »individualnih« vrednosti porabe. Ostaja torej standardiziran preizkuševalni cikel, s katerim ni mogoče določiti porabe, ki jo ustvarijo posamezni vozniki. Dejanska poraba vozila na cesti je znatno odvisna od individualnega sloga vožnje, profila poti, gostote prometa, natovorjenosti vozila in zunanjih vplivov, kot so na primer temperature. Tega s standardiziranimi testiranji ni mogoče reproducirati.