Postopek WLTP.

Kratica WLTP pomeni Worldwide Harmonized Light-Duty Vehicle Test (globalno usklajeni preizkusni postopek za lahka vozila) in opisuje testni postopek za določanje porabe goriva vozila in vrednosti emisij izpušnih plinov vozila na dinamometru. Postopek WLTP je začel veljati 1. septembra 2017 z namenom, da postopoma zamenja prejšnjo testno metodo NEDC. Postopek WLTP z dinamično zastavljenim testiranjem bistveno natančneje simulira dejanske vozne razmere.

Za postopek WLTP so značilni občutno večji pospeški in bistveno dinamičnejši profil vožnje. Največja hitrost vožnje je bila povečana na 131 km/h, povprečna hitrost pa na 47 km/h.

Čas potovanja je podaljšan za 10 minut, delež simulirane avtocestne vožnje na traku je večji, hkrati pa se skrajšajo tudi časi mirovanja. Vozna pot se je podvojila in zdaj znaša 23 km. Točke preklopa so izračunane vnaprej glede na tip vozila in pogona.

Poleg tega se pri testiranju upošteva dodatna oprema, ki vpliva na aerodinamiko vozila, kotalni upor ali maso vozila. Poraba električne energije za komfortne funkcije prav tako povečuje emisije CO₂. V prvi fazi testiranja WLTP ni upoštevana le klimatska naprava.

Namen postopka WLTP je uvedba standarda, ki bo zavezujoč za ves svet. Vodilno vlogo pri tem so prevzele države EU. Tako je mogoče med seboj primerjati porabo goriva in emisije škodljivih snov vozil različnih proizvajalcev. Standardi poleg tega omogočajo, da lahko državni organi preverjajo skladnost z zakonsko določenimi mejnimi vrednostmi emisij škodljivih snovi, kot so ogljikovodik (HC), ogljikov monoksid (CO), dušikovi oksidi (NOx) in delci.

Vozni ciklusi postopka WLTP se imenujejo cikli WLTC – Worldwide Harmonized Light-Duty Vehicles Test Cycle (testni cikel za globalno usklajeni preizkusni postopek za lahka vozila). Za različne tipe vozil so bili v okviru postopka WLTP razviti različni vozni ciklusi, ki ustrezajo določenemu razmerju med zmogljivostjo in maso. Večji del avtomobilov, registriranih v EU, pri katerih je razmerje med zmogljivostjo in maso večje od 34 kW/t (46 KM/t), sodi v razred 3 WLTC.

Preskusni cikel za vozila razreda 3 sestavljajo štirje deli – nizko (Low), srednje (Medium), visoko (High) in zelo visoko (Extra High). Ti simulirajo vožnjo po mestu in zunaj mesta ter na hitrih cestah in avtocestah.

Cikel NEDC (New European Driving Cycle – novi evropski vozni cikel) je trenutno veljavni preizkusni cikel za osebna vozila. Prvi evropski vozni ciklus je začel veljati 1970 z namenom, da kupcem ponudi primerljive in ponovljive meritve vozil različnih proizvajalcev. Leta 1992 je bila v ta cikel vključena tudi mestna vožnja.

Povprečna hitrost cikla NEDC je s 34 km/h prenizka, prav tako tudi pravila glede pospeševanja in največja hitrost 120 km/h. Sestava cikla ne ustreza več trenutni povprečni porazdelitvi različnih delov poti.

Tudi poraba energije dodatne opreme in komfortnih funkcij, kot so klimatska naprava, radio ali ogrevanje sedežev, ni zajeta v meritvah. K temu je treba prišteti še tehnološke parametre, ki omogočajo odstopanja. Tehnologija za zagon/zaustavitev ima relativno velik vpliv na rezultate cikla NEDC, ker so časi mirovanja pri testiranju NEDC daljši.

Pri vozilih z mehanskim menjalnikom se pri določanju časa preklopa ne upoštevajo parametri, ki so značilni za posamezno vozilo. Tako lahko pride do velikih odstopanj med izmerjeno in dejansko porabo. Zaradi stalnega tehničnega napredka je NEDC dandanes neustrezen in zastarel.

RDE (Real Driving Emissions – dejanske emisije, ki nastajajo med vožnjo) je test cestne vožnje za preverjanje emisij škodljivih plinov. Testi RDE preverjajo dejanske izpuste emisij med vožnjo na cesti. Doslej so se meritve izpušnih plinov za pridobitev tipskega dovoljenja izvajale izključno na preskusnih napravah. Od marca 2016 je treba emisije izmeriti tudi v dejanskih pogojih vožnje pod točno določenimi pogoji.

Prenosni sistem za merjenje emisij PEMS (Portable Emissions Measurement System) se uporablja za merjenje emisij dušikovega oksida (NOx) in ogljikovega monoksida (CO). Pozneje je z njim mogoče določiti tudi količino emisij delcev. Pri tem ni vnaprej določenega cikla, ampak se meritve izvajajo v dejanskih vsakdanjih prometnih razmerah ob upoštevanju vseh cestnoprometnih predpisov. Vozila so med 90 in 120 minutami na javnih cestah; po eno tretjino v naselju, zunaj naselja ter na avtocesti.

Za vožnjo po mestu je določena povprečna hitrost med 15 in 30 km/h, na avtocesti pa mora biti hitrost med 90 in najmanj 110 km/h, vendar ne višja od 145 km/h. Zunanja temperatura mora biti med 0 in 30 °C, klimatska naprava pa mora biti vklopljena. Testna vožnja ne sme biti več kot 700 metrov nad morsko gladino, višinska razlika pa je lahko največ 100 metrov.

Od septembra 2017 je treba pri cestnem testiranju s postopkom RDE upoštevati mejne vrednosti emisij za emisijski razred Euro 6. To velja v prvi fazi za vozila, certificirana po 1. septembru 2017, najpozneje od 1. septembra 2019 pa za vsa vozila.

Pridobitev rezultatov testa RDE

Rezultate testiranja RDE za vozila Mercedes-Benz, ki jih je izmeril tako Mercedes-Benz kot tudi neodvisni tehnični servis, ki ga je pooblastila država, je mogoče pridobiti z navedbo družine preskusov PEMS ustreznega vozila Mercedes-Benz na kontaktnem obrazcu.

Številka družine preskusov PEMS ustreznega vozila je na voljo na spletni strani Združenja evropskih proizvajalcev avtomobilov (ACEA).

V nasprotju s ciklom NEDC je vozni ciklus WLTP 10 minut daljši, delež časa mirovanja pa je le še 13-odstoten. Celoten ciklus je dolg 23,5 kilometra in je tako več kot dvakrat daljši od cikla NEDC z 11 kilometri. Postopek WLTP predvideva večje povprečne hitrosti testiranja do 131 km/h, vozila izpostavlja večjemu nihanju hitrosti in ima precej strožje pogoje testiranja.

Poleg tega ne bo več preizkušena le osnovna različica modela, temveč bo upoštevana dodatna in posebna oprema. Točke preklopa so izračunane vnaprej glede na tip vozila in pogona. Vozila z ročnim menjalnikom bodo tako deležna prednosti individualnega izračuna vrednosti v primerjavi s fiksnimi točkami preklopa po NEDC.

Uvedba globalno usklajenega preizkusnega postopka za lahka vozila (WLTP – Worldwide Harmonized Light Vehicle Test Procedure) bo omogočala natančnejše testiranje porabe goriva. Za kupce ima postopek WLTP številne prednosti, saj zagotavlja natančnejše merjenje porabe goriva in vrednosti emisij različnih modelov vozil.

Vendar bodo zaradi drugačnih pogojev tudi razlike v rezultatih merjenja emisij CO₂ in porabe goriva: tehnično identično vozilo bo imelo zaradi razlike v postopku pri testiranju WLTP višje emisije CO₂ in večjo porabo goriva kot pri postopku NEDC (novi evropski vozni cikel). Razlogi za to so med drugim upoštevanje dodatne opreme in strožji pogoji testiranja novega ciklusa.

Kupci bodo imeli z izbiro dodatne opreme večji vpliv na vrednosti emisij CO₂ kot doslej. Da bi zagotovili čim jasnejši in preglednejši prehod, bo Mercedes-Benz aktivno spremljal faze uvajanja WLTP ter o podrobnostih obveščal tako trgovce kot tudi kupce.

Poleg tega bo uvedena nova oblika prikaza izbrane opreme: od modela z najmanjšo porabo energije pa vse do tistega z največjo porabo. V številkah se bo ta razpon premikal med »WLTP Low« (minimalna dodatna oprema) do »WLTP High« (maksimalna dodatna oprema).